web hosting short URLs photo sharing

Droge

KAJ JE DROGA ?

V slovenščini je droga popularen in tudi v stroki  pogosto uporabljen naziv za psihoaktivno snov. Izraz drogiranje pa v žargonu pomeni uživanje oziroma uporabo takih snovi. Pogosto uporabljamo besedo mamila,ki pa ni povsem ustrezna, saj vse droge nimajo omamnega učinka. V slovenščini pomeni droga tudi surovino rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravstvu. Drogo označujemo tudi kot snov, ki vpliva na spremembo našega počutja, mišljenja in vedenja. Te značilnosti pa imajo številne snovi, ki jih uporabljamo v različne namene. Zakon deli droge na tiste, ki so zakonite oz. njihovo imetje, jemanje, trgovanje z njimi ni kaznivo, in tiste, pri katerih velja našteto za kaznivo dejanje. Po sedaj veljavni zakonodaji samo uživanje drog ni kaznivo dejanje.

Med zakonite droge lahko štejemo tudi različne vrste na počutje delujočih zdravil. Če jih uporabljamo za zdravljenje, kakor nam jih je predpisal zdravnik, potem so to zdravila, če pa jih jemljemo po svoji presoji, jih posojamo ali celo preprodajamo. Pa postanejo droge. Nekatere od teh zdravil so še pod posebnim državnim nadzorstvom. Najstrožji je nadzor nad narkotiki (morfinom, kodeinom, metadonom), nekoliko blažji pa nad nekaterimi zdravili za zdravljenje duševnih motenj.

Med dovoljene droge sodijo alkohol, tobak, kava in pravi čaj. Te droge nimajo posebne zdravilne vrednosti ali pa je ta zelo majhna, lahko pa so zelo škodljive in prav tako povzročajo odvisnost. Naštete droge so pri nas najbolj pogoste. Pitje alkohola in kajenje cigaret sta pri nas na široko sprejeti razvadi. Marsikomu pa se poleg vprašanja, kaj so droge, postavlja še cela vrsta drugih, kot so:

-         Zakaj droge sploh uživajo?

-         Kakšne skupne značilnosti uživalcev drog?

-         Ali se posameznik zavestno odloči za drogo?

-         Kako naj se lotimo preventivnega delovanja na tem področju?

-         Kakšen je vpliv družine in drugih družbenih ustanov?

-         Kakšne so možnosti zdravljenja pri nas?

RAZŠIRJENOST UŽIVANJA DROG PRI NAS

Razširjenost kajenja tobaka, uživanja prepovedanih drog in pitja alkoholnih pijač je pri nas primerljiva s tovrstnim stanjem v nadpovprečno obremenjenih državah. Raste število mladih, ki eksperimentirajo in so odvisni od drog. Med glavne značilnosti tovrstne problematike sodijo naraščajoči zdravstveni, socialni in legalni problemi zaradi uživanja drog, predvsem heroina, v zadnjem času tudi ecstasyja in kokaina; povečuje se število odvisnikov in njihovih svojcev, ki iščejo pomoč in se vklučujejo v razne oblike zdravljenja; močno je naraslo število mladoletnih iskalcev pomoči v vzgojnih zavodih in drugih bivalnih oblikah za mlade z vedenjskimi motnjami; povečuje se število uživalcev prepovedanih rog, ki sta jih policija in sodišče že obravnavala; skoraj polovica slovenskih zapornikov ima težave zavoljo uživanja prepovedanih drog. Med uživalci, ki si drogo vbrizgavajo, so se pojavili prvi primeri okuženosti s HIV, več kot pol jih je virusom hepatitisa C.

Glede števila mladih, ki danes droge poskusijo ali jemljejo, pa je jasno, da uživanje drog, najbolj seveda v obliki eksperimentiranja, prodira vse bolj med mlade, saj se

niža tudi povprečna starost tistih, ki droge prvič poskusijo. Tako je škoda še večja, tako v telesnem socialnem razvoju.

ZAKAJ MLADI JEMLJEJO DROGE?

Razlogov je precej, seveda pa niso pri vseh enaki. Ponavadi gre za splet različnih dejavnikov (radovednosti, uporništva, težav pri vključevanju med vrstnike, želje po ugodju, bežanja pred slabim počutjem, … ) in povodov ( pritiska vrstnikov, želj po dokazovanju, priložnosti, bolečine, ... ) . pri tem so pomembni vedenje o drogah, že omenjeni odnos do uživanja slednjih oz. ugodja in sposobnost samonadzorovanja. mLadostnik se za drogo običajno odloči zavestno. Začne jo poskušati oz. eksperimentirati z njo. Iz kroga poskuševalcev preidejo med pogostejše uživalce po navadi tisti, ki imajo osebnostnem razvoju več šibkih točk, kar je seveda odvisno od življenja v družini, odnosov, ki vladajo v njem, in pozitivnih potrditev v širšem socialnem okolju. Pomembno je še, da nosijo v sebi pozitivno čustveno izkušnjo ali, bolje povedano, občutek, da jih ima ali jih je imel v življenju zelo rad. Ali pa, da imajo tudi sami koga res radi oz. so to zmogli v preteklosti. Tisti, ki teh upajočih predstav in izkušenj nimajo ali pa se jim le zdi, da jih nimajo, ne vidijo pravega mesta med vrstniki, v družini  in širšem okolju nasploh. Največkrat je vzrok za omejene težave okolje, v katerem mladostniki živijo; zaradi njega so mladi ranljivi in nesrečni. Živimo namreč v času pogostih stresnih okoliščin , v razmerah, ki vodijo v velike stiske. Mladostniki pa imajo še prešibke obrambne mehanizme, da bi lahko kljubovali takšnim negativnim vplivom in so tisti družbeni člen, ki nam najhitreje pokaže, da nekaj ni v redu. Statistični podatki kažejo, da večina zasvojencev prihaja iz neurejenih družinskih okolij. Običajno so starši ločeni ali pa prezaposleni, da bi se dovolj ukvarjali s svojim otrokom. Vendar je ravno družina najpomembnejši preventivni steber. Tam, kjer družinski člani živijo drug z drugim in ne drug mimo drugega, je verjetnost, da bo mladostnik posegel po drogah, dosti manjša.

DEJAVNIKI TVEGANJA IN ZAŠČITE

1.      Dejavniki posameznika:

·        Osebnostne značilnosti,

·        Stališča in prepričanja,

·        Dednost,

·        itn.

2.      Medosebnostni in socialni dejavniki:

·        Družina,

·        Vrstniki,

·        Šola,

·        Osebnostne situacije,

·        Policija,

·        Lokalna skupnost,

·        itn.

3.     

Dejavniki okolja

·        Družbene norme in ukrepi,

·        Mediji,

·        Tržništvo,

·        Cena,

·        Zakonodaja,

·        itn.

4.      Dejavniki drog

·        Lastnosti dovoljenih in nedovoljenih drog,

·        Količina droge ( doza ),

·        Način uživanja oziroma poti vnosa ( nap. kajenje, vbrizgavanje, itn. )

·        Intenzivnost uporabe ( pogostost uživanja ),

·        Kombinacija drog,

·        itn.

SKUPNE ZNAČILNOSTI MLADOSTNIŠKIH ZASVOJENCEV

Pri vseh je zelo nizka raven samospoštovanja. Druge značilnosti pa so težave pri prepoznavanju in izražanju čustev, zadržana agresivnost, težave pri sklepanju in vzdrževanju socialnih stikov. Da vse to lažje razumemo, se skušajmo vživeti v kožo odraščajočega mladostnika.

PRITISK VRSTNIKOV

Kaj pomeni pritisk vrstnikov? Nekateri so cenjeni, drugi pa ne, ali pa so eni bolj zaželeni od drugih. Mamini sinki, grebatorji, piflarji, nikakor niso cenjeni in jih skupina po navadi zasmehuje ali osami, zato pogosto podležejo pritisku in se začnejo obnašati tako, kakor narekuje skupina. Prav zaradi pritiska vrstnikov se mladostniki najpogosteje odločajo za uživanje drog in z njimi tudi nadaljujejo. Motiv za uživanje slednjih izvira iz nekakšnega nenapisanega običaja. Vsak mladostnik se v skupino ne vključi tako zlahka. Pogosto ga prevzema občutek negotovosti ali strahu, da ga bodo odklonili ali se norčevali iz njega. V svojem razvoju je dostikrat prikrajšan za to in ono in tega se običajno tudi zaveda, zato je še bolj nesrečen in osamljen. Če mu je družba dejavnih, zdravih in uspešnih nedosegljiva, se po njegovem lahko pridruži skupini manj zahtevnih vrstnikov, ki so mu enaki in ob katerih se ne čuti manjvrednega.

KAKO SE UPRETI PRITISKU VRSTNIKOV

Naloga staršev je, mladostnika poučiti, kako naj se upre pritisku vrstnikov. Najprej jim razložimo, kateri so pravi prijatelji in kaj tvegajo, če rečejo » ne ». pravi prijatelji so mladostniku lahko samo tisti, ki spoštujejo  njegovo prepričanje in mu želijo dobro. Ti

ga ne bodo nikoli silili počenjati kaj, česar si ne želi. Spoštovali bodo njegovo pravico

do odklanjanja drog, pa čeprav se s tem ne strinjajo. Poučite svojega mladostnika, da se mu ni potrebno vedno pokorovati željam svojih prijateljev. Dopovedujte mu, da se lahko prijateljstvo ohrani tudi brez slepega podrejanja vsemu, kar mu prijatelji narekujejo, saj resnično prijateljstvo upošteva pravico do različnih stališč. Pravi prijatelji so celo bolj zadovoljni, če smo nekoliko drugačni od njih.

VZROKI UŽIVANJA DROGE IN DEJAVNIKI TVEGANJA

Večina tistih, ki uživa droge, jih začne jemati v enem najbolj občutljivih obdobji svojega življenja – adolescenci. Čimbolj zgodaj začnejo, tem večja je povzročena škoda. Pomembno je zavedanje, da je ogrožen širok krog mladostnic in mladostnikov, saj droge ne poskusijo le tisti, ki izhajajo iz skupin z večjim tveganjem. Prav vse je potrebno vključiti v preventivne programe, da se seznanijo s pretečimi nevarnostmi in naučijo prevzemati odgovornost za lastno zdravje. Seznanjanje s problematiko drog je prinesel v zadnjih letih opaznejše pozitivne učinke, saj tovrstne programe izvajajo danes v večini slovenskih vrtcev in šol,  na univerzah ter tudi posameznih podjetjih. Le v ustreznih programih, pri katerih naučijo otroke prepoznavati čustva, jih izražati, obvladovati ter se spoznavati z drugimi, torej nasploh bolj polno živeti, lahko predstavimo tudi vsa dejstva o drogah, ne le neprijetna temveč tudi prijetna.

UŽIVANJE DROG IN RAZVOJ ODVISNOSTI

Uživanje drog je zahrbten, napredujoč proces, ki se začne z eksperimentiranjem in jemanjem droge zaradi druženja ( socialna raba ). Naslednji korak je uživanje drog z namenom, da bi vplivali na svoje počutje in vedenje. Ko uživanje drog preide v navado, postane osrednje gibalo mladostnikovega življenjskega sloga.

Prejšnji interesi izginejo, novi prijatelji nadomestijo stare, odvisnost od drog postane novo »normalno« stanje. Te korake pri uživanju drog je treba pravočasno prepoznati, če hočemo, da bo zdravljenje ustrezno in uspešno. Vendar se po intenzivnosti dostikrat močno razlikujejo in so pogosto zabrisane meje med njimi.

FAZE

1)     FAZA EKSPERIMENTIRANJA

2)     FAZA SOCIALNE RABE

3)     FAZA INSTRUMENTALNE RABE

4)     HABITUALNA FAZA

5)     KOMPULZIVNA FAZA – STANJE OBSEDENOSTI Z DROGAMI

6)     ODVISNOST

1.      Radovednost in hlepenje po nevarnostih, ki žene mladostnice in mladostnike, sta osrednja vzroka za začetno uživanje drog. Po navadi botruje slednjemu še pritisk vrstniške skupine. Mladostnik želi vzeti droge zaradi poskusa in da se potrdi, morda le med počitnicami. Poprej ga nekateri vrstniki prepričujejo, naj le začne. Po navadi užije le dovoljeno drogo in še to v manjši količini. Značilno je hitro menjavanje razpoloženja, prostaško izražanje, neodgovornost do raznih obveznosti in pouka. Zahrbtnega učinkovanja droge se mladostnik ne zaveda, zanj je v začetku bolj pomembno vzburjenje kot sam učinek drog, ki ga uživanje prinaša. Sporočilo okolice in vrstnikov se je glasilo tako kot pogosto še danes: »Ljudje pač droge jemljejo«.

2.      V fazi socialne rabe drogo uživajo predvsem v raznih okoliščinah, kadar se želijo zgledovati po skupini vrstnikov. Mladostnica in mladostnik zaznavata spremenjeno vedenje in razpoloženje, ki po učinkovanju droge premine in postane spet »normalno«. Utegnejo se pojaviti preveliki odmerki. Socialno rabo drog mladostniki skrivajo pred odraslimi, saj pripada njihovi subkulturi in zadeva njihov svet. Ne verjamejo, da utegnejo negativne posledice jemanja drog doleteti tudi njih. V tej fazi mladostnik droge že kupuje, vendar jih jemlje le občasno, po navadi le ob koncu tedna. Mladostnik se kasneje vse pogosteje umika iz družine, včasih le v svojo sobo in k poslušanju glasbe.

3.      Ob ponavljajočih se poskusi uživalec pridobiva izkušnje, kako droga vpliva na čustvovanja in vedenje. Z njo se da čustva in ravno tako tudi drugačno vedenje spodbuditi ali zavreti. Ključno za to fazo je iskanje posebnih čustvenih in/ali vedenjskih stanj. Pomembno je ugotoviti motiv, ki mladostnico ali mladostnika žene pri tem iskanju. Pri jemanju iz hedonističnih ( užitkarskih ) nagibov gre za iskanje ugodja, želja po dobrem počutju in bolj sproščenem vedenju. Če so izkušnje pozitivne, se potreba po ponovnem jemanju spet pojavi. Negativnih izkušenj ni velika. Pri kompenzacijski rabi mladostnica ali mladostnik uživa drogo zato, da lažje prebrodi stresne situacije in prežene neprijetna čustva. Kompenzacijska raba ima drugačne korenine, kot hedonistična.

4.      Habitualne faza se razlikuje od instrumentalne le po pogostosti uživanja drog, ampak tudi ker se pojavijo simptomi bolezenske odvisnosti. Seveda med njima ni stroge ločnice. Ključno za to fazo je,prilagajanje. Čustveno stanje se po prestanem učinkovanju droga ne normalizira, ampak se pojavi rahla depresija, težave v koncentraciji, motnje pri spanju in nemir. Uživalec se zaveda razvijajoče odvisnosti in si postavlja pravila, ki pa se jih ni sposoben držati. Tolaži se, da se je za uživanje drog odločil sam in se prepričuje, da je za to srečnejši in da lažje razrešuje svoje težave. 

5.      Sedaj je uživalec že docela odvisen in obseden z željo po drogi. Droge niso več zabavne. Mladostnik ima različne telesne težave, pusti šolo, ima težave s svojci in krši zakone. Jemanje droge sploh več ne skriva. Videz je depresiven, obrazna mimika borna, zanemarjenost očitna. Ponavljajo se značilni simptomi, na primer kronični kašelj, zamašen nos, pogosti so preveliki odmerki in flash-back stanja. (občutki, kot da bi drogo ravnokar vzeli, čeprav je od zaužitja preteklo že precej časa – predvsem pri marihuani in LSD).

6.      Mladostniki imajo težave s policijo, je zanemarjen in večkrat oboleva. Starša naredita križ čez njega/njo. Odvisnik je agresiven in depresiven, vzdražljiv in apatičen. Z arogantnostjo se ne zavedno brani pred izgubo samonadzora. V sebi je obupan, na zunaj pa kaže uporniško brezbrižnost. Izgubo nadzora poskuša nadomestiti tako, da nadzira druge, je zahteven in rad zasramuje druge.

NAJPOGOSTEJŠA DROGA PRI MLADIH – CIGARETI

KAJ VSEBUJE CIGARETNI DIM

Vsebuje:

F     Nikotin

F     Ogljikov monoksid

F     Katran

Po načinu vdihovanja cigaretnega dima je mogoče razlikovati pljučno kajenje (inhaliranje), ustno kajenje (puhanje brez inhaliranje) in pasivno ali neprostovoljno kajenje.

ZDRAVLJENJE

Zdravljenja nimamo za časovno omejen dogodek, temveč dlje časa trajajoč proces, ki vključuje različne intenzivnostne stopnje obravnave. Intenzivnejši programi pomenijo večji odmik mladostnice oz. mladostnika od njegovega običajnega okolja in načina življenja ter ohranitev tistega okolja in sloga, ki mu ustreza. Obravnava naj bo jasno struktuirana. Prvi individualni pogovor z mladostnico, mladostnikom, uživalcem drog vsebuje diagnostični intervju, ki zajema prepoznavanje odvistnostne faze, raven izobrazbe, življenjske veščine, sposobnosti prepoznavanja, izražanja in obvladovanja čustvenih stanj, samopodobo, načrtovanje in preživljanje prostega časa ter duhovnosti. Dotika naj se tudi svetovanja o varnejših načinih jemanja drog ter prepoznavanja in spodbujanja motivacije. Pri motivacijskem intervjuju ne gre toliko za tehniko pogovora kot za ustvarjanje zaupanja med bolnikom in terapevtom. Potrebno je ugotoviti, kako daleč pri odločitvi glede spremembe življenjskega sloga in uživanja drog je bolnik, in ga vzpodbuditi k abstinenci, pri čemer se moramo zavedati, da je le 20% ljudi, ki iščejo pomoč, sposobnih želeno spremembo tudi izpeljati do konca. Morda se še le začnejo zavedati, da s svojim načinom življenja niso zadovoljni in začnejo razmišljajo, da bi kaj spremenili, nemara so se že odločili, da bodo spremembo izpeljali ali pa so to že naredili in želijo pri tem vztrajati. Naloga terapevta je uživalcu pomagati, da te korake prehodi čim hitreje in da mu pri tem stoji ob strani. Vse prevečkrat pa terapevt ponudi le tisto, kar je po njegovem najbolje, bolnik pa tega še ne zmore ali noče narediti. Govorimo torej o odporu, ko se cilji terapevta in uživalca razlikujejo in pri čemer gre v nič po navadi kar precej mesecev ali let. Bistvo vseh programov pri obravnavi uživalcev drog je, da ti v njih sodelujejo – le tako si je mogoče obetati kakršen koli napredek. Podobno velja tudi za delo s svojci. Ti problem pogosto zanikajo ali pa so polni jeze na uživalca in sebe, prevevajo jih občutki krivde in depresivnosti. 

VRSTE DROG

Danes vsepovsod slišimo o trdih in mehkih drogah, pri čemer asociacija na tako imenovane »soft drinks » zavaja, češ da so droge lahko tudi neškodljive. Delitev na »mehke« ( ki povzročajo psihično odvisnost ) in »trde« ( ki povzročajo poleg psihične zasvojenosti tudi telesno odvisnost ) droge se danes torej zaradi omejenega zavajajočega učinka in netočnosti opušča. Predvsem psihično odvisnost povzročajo kokain, marihuana, hašiš, LSD, meskalin in amfetamini. Psihično in telesno odvisnost pa povzročajo alkohol, opati ( opij, heroin, morfin, metadon,  kodein ) delno tudi ecstasy, THC, pa tudi kokain ter nekatera psihotropna – na duševnost delujoča zdravila.

Glede na izvor in način izdelave oz. priprave drog ločimo:

·        Naravne droge: opij, konoplja, listi koke, itd.;

·        Polsintetične droge: kokain, morfin, heroin;

·        Sintetične droge: amfetamin, matamfetamin, MDA, ecstasy, zdravila, itd.;

Glede na obliko drog  pa ločimo droge, ki se pojavljajo v obliki prahu, zrnc, raztopin, olja.

Glede na način uživanja drog, pa jih delimo na tiste, ki se vbrizgavajo, vdihavajo, njuhajo,in uživajo oralno ter rektalno.

DOVOLJENE DROGE

KOFEIN

Kofein je droga, s katero ljudje po navadi najprej pridejo v stik. Prisoten je v večini kola pijač, ki jih pogosto pijejo posebno otroci, čokoladi, čaju ali kavi. Skodelica kave vsebuje 40 do 200 mg kofeina, pločevinka coca cole pa 30 do 60 mg kofeina.

Kofeinizem je danes klasificiran kot bolezen. Kofein povzroča, odvisno od doze, vzburjenje in nemir. Povečuje budnost, rahlo izboljša počutje, pospeši metabolizem, zviša krvni tlak in zveča tok urina.

TOBAK

Tobak je rastlina, iz katere izdelujejo cigarete, cigare, žvečilni tobak in tobak za pipe in njuhanje. V cigarah je zelo veliko škodljivih snovi. Najbolj je škodljiv nikotin, zlasti v tekoči obliki.

Katran, ki je prav tako v cigarah, pa se nabira v pljučih.

Pri nas tobak v glavnem kadijo, le redki ga žvečijo in njuhajo. Redne kadilce sprošča, lahko tudi vzpodbuja. Zveča pulz in krvni tlak, zniža telesno temperaturo, zmanjša tek in potrpežljivost. Dokaj hitro povzroča odvisnost. Kadilec vdihne le 15% cigaretnega dima, preostali se razkadi v okolico in tam ga vdihavajo tudi drugi.

ZDRAVLJENJE KAJENJA KOT ODVISNOSTI

Čeprav nikotin ne povzroča dramatičnih evforičnih učinkov, zaradi katerih bi uživalci želeli takoj poseči po novi dozi, se kmalu vzpostavi pogojni refleks, pri čemer imajo sporočila socialnega okolja pomembno vlogo. Prve izkušnje so po navadi prav neprijetne, malo pa se ojačevalni učinek da primerjati tudi s tistimi, ki ga povzroči kokain. Ozdravitev je relativna težka in le človek z močno voljo lahko doseže svoj cilj, da postane nekadilec.

NAJPOGOSTEJŠA OBOLENJA ZA RAKOM

ALKOHOL

V majhnih količinah sprošča, rahla zavore. Če ga spijemo preveč lahko povzroči težave (na cesti, doma, na delu, na zabavi, med prijatelji, itd.). alkoholne pijače spadajo v skupino dovoljenih drog za odrasle, nikakor pa ne za mladoletnike. Vse pijače, ki vsebujejo etilni alkohol (etanol) so alkoholne.

Redno pitje alkohola vodi v telesno in psihično odvisnost. Alkoholizem je kot vse odvisnosti kronična bolezen, s pogosto prognozo, ki zmanjšuje življenjsko dobo za 20 do 25 let, če se zasvojenec ne zdravi. 

KDAJ LAHKO REČEMO, DA IMAMO TEŽAVE S PITJEM ALKOHOLA:

a    Če moramo vedno kaj popiti, da lahko opravljamo delo in izpeljemo, za kar se odločimo

a    Če pogosto pijemo toliko, da se opijamo

a    Če hodimo pijani v službo

a    Če pijani vozimo avto

a    Če se zaradi alkohola poškodujemo in hodimo k zdravniku

a    Če večkrat počnemo kaj, česar brez alkohola ne bi zmogli

ALKOHOL

PREPOVEDANE DROGE

1)     Marihuana, hašiš, THC

2)     LSD

3)     Kokain

4)     Crack

5)     Opiati (opij, morfin, heroin, metadon, ecstasy)

6)     Speed

7)     Ketamin

1)     Konoplja je enoletna dvodomna rastlina. Vsebuje številne psihoaktivne snovi, od katerih je najpomembnejši THC in tega je največ v vršičkih in listih rastlin, ki jih posušene imenujejo marihuana, ganja, trava, dope, špinel, najmanj pa v steblih, koreninah in semenih. Rastlinska smola se imenuje hašiš. Marihuana iz posebnih semen in rastlin, gojenih pri umetni svetlobi, se imenuje skunk. Marihuana in  hašiš se lahko uživata v razl. Oblikah, kadita primešana tobaku ali sama kot joint, kuhana v čaju, žvečijo ju v kroglicah ali pomešano v sladice, otresena po pizzi in sendvičih. Uživanje je lažje nadzirati pri kajenju, pri zaužitju pa je učinek zapoznel in je težje predvidljiv. Učinek je odvisen od tega ali gre za hašiš ali pa za marihuano.

UČINKI:

§         Razigranost, ki se stopnjuje do vznesenosti

§         Izbruh neobvladljivega smeha

§         Motnje v vidnem, slušnem in telesnem zaznavanju časa

ZAPOZNELI UČINKI DROGE SE KAŽEJO KOT:

§         Pospešeno dihanje

§         Suha usta

§         Pordele očesne veznice

§         Splošna slabost

§         Blage motnje v ravnotežju

§         Motorične motnje

       TELESNA IN PSIHIČNA ODVISNOST:

Psihična odvisnost se pri občasnem kajenju ne pojavi, lahko pa se pojavi pri     rednem uživanju, ko opažamo tudi rahlo telesno odvisnost. Pri dobri desetini pa ugotavljajo amotivacijski sindrom, torej izgubo volje in ambicij.

2)     LSD (trip) je psihedelična droga, kar pomeni, da spreminja zaznavanje ali doživljanje okolice. Nastane v kemičnem laboratoriju, ko iz rženega rožička izločijo črn glivični izrastek, ki se pojavlja kot škodljivec na rži in je osnova substanca za pridobivanje ergotamina in dietil amida lisergiene kisline. LSD je učinkovit že v zelo majhnih količinah. Najpogostejši je halucinogen, ki je tudi najmočnejši. Pojavlja se v obliki tablet in pivnikov.

UČINKI:   

§         Vegetativni pojavi (slinjenje, siljenje k bljuvanju, potenje, vrtoglavica)

§         Motnje čustvovanja in razpoloženja

§         Motnje zaznavanja, predstavljanja, mišljenja

POSLEDICE DELOVANJA LSD-ja:

§         Kratkotrajno stanje paničnosti in blodnje

§         Potrtost (primeri samomorov)

§         Dlje časa (tudi do pol leta) trajajoče stanje depresivne naveličanosti in razmišljanja o smrti

3)     kokain najdemo v listih grma, ki raste v državah Latinske Amerike, predvsem v Peruju, Boliviji in Čilu. Je najstarejše znano poživili. Že zelo zgodaj so ga uporabljali v medicini zlasti za očesne operacije. Kokain spada med poživila oz. stimulanse, ki jih delimo na naravne (kokain, kofein, nikotin) in sintetične (amfetamin, metamfetamin, njune derivate, napr. Ecstasy in fenetilin).

UČINKI:

§         Stanje evforije in povečane telesne dejavnosti

§         Stanje opojnosti (ena do štiri ure učinkovanja)

§         Stanje depresivnosti

§         Kronične duševne motnje

TELESNA IN PSIHIČNA ODVISNOST:

Povzroči manjšo telesno in zelo hudo psihično odvisnost. Pri uživanju se razvije še toleranca, kar pomeni, da je za dosego enakih učinkov potreben vedno večji odmerek.

ABSTINENČNE TEŽAVE:

§         Razdraženost

§         Nemirnost

§         Motnje v delovanju žlez in krvnem obtoku

§         Motnje v prebavi

§         Agresivnost

§         Depresija

§         Utrujenost

NAJVIDNEJŠI ZNAKI UŽIVANJA:

§         Izguba telesne teže

§         Zanemarjenost

§         Pogosto krvavenje iz nosu

§         Rdečkasta koža zaradi praskanja

§         Razširjene zenice

§         Napad krčev, zmanjšanje apetita, kurja polt in izsušitev grla, mrzlica

§         Diareja, opstipacija

§         Povečano delovanje srca

4)     Crack je kokainska baza in nastane take, da kokain hidrokloridu odvzamemo solno kislino in dobimo tako imenovani prosto bazični Crack. Podoben je drobcem belega kamna. Crack (pok) pa ga imenujemo zato, ker pri kajenju ustvarja pokajoč zvok. Zaradi netopnosti vodi ni primeren za vbrizgavanje. Razlikujemo pa čisti in nečisti Crack. Pri nečistem je zraven še natrijev bikarbonat, ki je potreben za kemično reakcijo. Čisti pa je odvisen od čistosti kokaina.

UČINKI:

Crack deluje podobno kot kokain, vendar mnogo hitreje in močneje, čeprav nima tako dolgotrajnega učinka. Učinek se pojavi že po pol minute in učinkuje eno uro. Najbolj vidni učinki na telo so:

§         Opekline dihalnih poti (krvav in črni izpljunek)

§         Poškodba sluznice, ustnic, bronhijev (bronhitis)

§         Bolečine v prsih (pljučnica)

§         Poškodbe dihalnih organov (popolna ohromitev dihal in s tem smrt)

§         Poškodba srca in srčnega ožilja (nastopijo krči in odpoved srca)

PSIHIČNE POSLEDICE:

§         Občutek strahu

§         Zasledovalna blaznost

§         Depresija

§         Halucinacije

§         Apatičnost

§         Razdražljivost

POSLEDICE PRENEHANJA UŽIVANJA CRACKA:

§         Slabost

§         Pomanjkanje apetita

§         Napadi kašlja

§         Hripavost

§         Omedlevica

§         Prestrašenost

§         Depresija

§         Tresenje

§         Nespečnost

POSLEDICE PRI PREVELIKEM ODMERKU:

§         Omedlevica

§         Prenehanje dihanja in zastoj srčnega utripa

§         Zvišanje krvnega tlaka s krvavenjem v možganih

§         Povečanje telesne temp. s kolapsom krvnega obtoka

       ZASVOJENOST:

Crack je najnevarnejši od kokaina, ker učinkuje močneje in hitreje. Hitro prenehanje učinkovanja ter nato depresija povečujeta možnost za zasvojenost z njim.

5)     Opiati so skupno ime za droge, ki imajo v glavnem podobne učinke in jih dobimo z zarezovanjem glavic vrtnega maka. Poleg opija vsebujejo še: morfin, heroin, kodein in nekatere druge alkaloide.

Pomirjevalni, uspavalni in protibolečinski učinki opija so znani že več kot 5000 let.

UČINKI OPIATOV:

Za marsikoga je ob prvi uporabi lahko izrazito neprijeten in prvi vbrizg lahko povzroči slabost in dezorientiranost, kar pa skoraj nikogar ne prepriča, da droge ne bi ponovno poskušal. Uživalci se prepozno zavedo, da so že odvisni, saj se psihična odvisnost utegne razviti že po prvem jemanju, telesna pa po nekaj tednih rednega jemanja. Značilnost vseh opiatov je, da se kmalu razvije toleranca, kar pomeni, da mora uživalec vzeti več droge za dosego istega učinka ali pa vzeti na drugačen način. Pri kajenju vstopa počasneje in je njen učinek lažje nadzorovati. Pri njuhanju hitreje pride do prevelikega odmerka, saj uživalec vzame vso drogo naenkrat; še slabše je pri vbrizgavanju pod kožo ali v žilo.

OPIJ:

Je belo-siv ali vijolično-škrlatni cvetoči mak, ki ga je težko gojiti, saj uspeva samo v zmerno toplem podnebju.

MORFIN:

Leta 1803 so izolirali iz opija morfin, ki je od prvega bistveno močnejši in ga poimenovali po grškem bogu sanj in spanja.

HEROIN:

Leta 1874 se pojavi nova droga, ki so jo v začetku uporabljali za zdravljenje opiatske odvisnosti. Povzročala je manj slabosti in je pomagala tudi pri blažitvi kašlja. Ugotovili so, da povzroča enako odvisnost kot morfin. Imenuje se heroin. Najpogosteje je v obliki belega ali rjavega praška, z dodanimi drugimi primesmi.

UČINKI HEROINA:

§         Zoženje zenic

§         Zaprtost

§         Znižanje krvnega tlaka

§         Zadržanost požiralnega refleksa

§         Pridušeno dihanje

§         Doživljanje blaženosti

§         Občutek toplote po telesu

§         Sprostitev

§         Popustitev bolečin

§         Okrepitev občutke varnosti in moči

§         Občutek neodvisnosti

§         Nezanimanje zasvojenca za okolje

§         Arogantnost

§         Nenehno ukvarjanje z nabavo heroina

       ODVISNOST OD HEROINA:

Povzroča zelo močno zasvojenost. Odvisnost se razvije izredno hitro, včasih že po nekaj vbrizgih. Ta odvisnost je zelo težko ozdravljiva.

ZNAKI UŽIVANJA HEROINA:

§         Ozke zenice

§         Splošna upočasnjenost

§         Kinkanje in zaspanost

§         Globok in slaboten glas

§         Zmanjšanje občutljivosti za bolečine

       ZNAKI, KADAR UŽIVALEC NI POD VPLIVOM DROGE:

§         Izrazito široke zenice

§         Nemirnost

§         Solzenje oči

§         Bolečine in krči

§         Mrazenje

§         Potrtost

§         Bruhanje

§         Driska

       NAČIN UŽIVANJA HEROINA:

Najpogostejše uživanje heroina je vbrizgavanje v žilo. Drogo je potrebno posebno pripraviti. Vbrizgavanje je lahko zelo nevarno, zlasti v žile na vratu in dimljah. Nekateri si ga vbrizgavajo celo v mišice, kar pa je zelo nevarno, saj pogosto povzroča hudo gnojenje in odmrtje mišic in zato je potrebna operacija.

Veliko začetnikov na začetku kadi »pleh«. To pomeni, da heroin segrevajo na koščku aluminijaste folije in ga vdihujejo s papirnatim svitkom.

NEVARNOSTI JEMANJA HEROINA:

Poleg odvisnosti je glavna nevarnost predoziranje (over-dose), še posebno po vbrizgavanju opiata v veno. Lahko pride do zastoja dihanja, nezavesti in smrti.

METADON:

Je sintetična spojina, kateri učinki so podobni opiatnim. Se dobro in hitro resorbira. Njegovi analgetični učinki so približno 4× močnejši kot morfinski in trajajo pribl. 2× dlje. Izboljša se posameznikovo socialno stanje, počutje in psihično delovanje, metadon zmanjša in pogosto popolnoma ustavi rabo heroina. V primernih dozah ne povzroča izrazitih evforičnih učinkov.

ECSTASY:

Sodi med poživila – stimulanse. Imenujejo tudi plesna droga, ker jo mladi pogosto uživajo predvsem na »ravih«.

UČINKI DELOVANJA:

§         Občutek evforije, sreče, ljubezni

§         Zmanjšano notranjo napetost in tesnobo

§         Izginjanje strahu

§         Olajšanje sporazumevanja

§         Dvignjena samozavest

§         Dobro razpoloženje

       TELESNA ODVISNOST:

       Posledice rednega jemanja so:

q       Napetost

q       Notranja izčrpanost

q       Nespečnost

q       Pogoste ali stalne depresije

       VROČINSKA KAP:

Lahko se pojavi v zelo slabo zračenih, vročih prostorih, ko se uživalec na primer zaradi plesa dlje časa intenzivno giblje. Kap lahko spremlja izguba zavesti ali celo smrt. Znaki se kažejo predvsem kot glavobol, izčrpanost, prenehanje potenja, gosta slina in suh jezik, motnje vida. Lahko se pojavijo krči v rokah in nogah.

6)     SPEED:

Je prepovedana stimulirajoča droga, ki deluje na osrednji živčni sistem in povzroča povečan srčni ritem, zvečan krvni tlak in hitrejše dihanje.

UČINKI:

§         Hitrejše dihanje in srčni utrip

§         Občutek povečane energije

§         Občutek nemirnosti

§         Razširjene zenice

§         Znojenje

§         Suha usta

§         Izguba apetita

§         Znesenost, vzburjenost, moč in zaupnost

7)     KETAMIN:

Je  anestetična  droga,  ki  pa ima halucinogene  lastnosti,  podobno  kot pri LSD.

Pojavlja se v obliki raztopine za vbrizgavanje, praška za njuhanje in tablet, ki se pogosto prodajajo kot Ecstasy. Učinek je poznan kot disociativen, se pravi takšen, ko se uživalec počuti odmaknjen od svojega telesa, kar traja nekaj ur. Pri previsokih dozah se lahko pojavijo slabost, bruhanje, zmedenost, odrevenelost, trzanje, nerazločen govor in halucinacije, pa tudi panični odzivi niso redki.